ORTNEK

INFORMACIJA ZA JAVNOST O VARNOSTNIH UKREPIH V SKLADIŠČU NAFTNIH DERIVATOV ORTNEK

V skladu z določili 13. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (v nadaljevanju: Uredba) podaja Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve to Informacijo o varnostnih ukrepih za obrat SND Ortnek.

1. Upravljavec in njegov naslov: Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 LJUBLJANA

Ime in naslov obrata: Skladišče naftnih derivatov Ortnek (v nadaljevanju: SND Ortnek), Ortnek 9, 1316 Ortnek

2. Potrjujemo, da se za obrat, ki po Uredbi spada med obrate večjega tveganja za okolje:

  • uporablja Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic,
  • da je bilo izdelano Varnostno poročilo in potrjeno s strani ARSO,
  • da je bil prijavljen v skladu z Uredbo o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin,
  • da je bilo v letu 2012 pridobljeno Okoljevarstveno dovoljenje št. 35492-1/2012-64.

3. Kratek opis dejavnosti, ki se izvajajo v obratu

SND Ortnek je namenjeno prevzemu, skladiščenju in izdaji naftnih derivatov za potrebe državnih in obveznih rezerv. Manipulacija z naftnimi derivati se izvaja le občasno, pretežno v dopoldanskem času.

4. Podatki o nevarnih snoveh v obratu

V SND Ortnek se skladiščijo naslednje nevarne snovi:

  • Dizelsko gorivo
  • Neosvinčen motorni bencin in
  • Petrolej (občasno)

Dizelsko gorivo je svetla tekočina, običajno nekoliko rumenkasta z značilni vonjem. Uporablja se predvsem za pogon motornih vozil z dizelskim agregatom. Po fizikalno kemijskih lastnostih spada med srednje destilate z vreliščem med 160°C in 360°C, v vodi ni topen, njegova gostota je približno 0,83 kg/l. Dizelsko gorivo uvrščamo med vnetljive snovi, plamenišče ima nad 55°C. Je zdravju škodljiv (draži oči, kožo, pljuča) in okolju nevaren. Hlapi so težji od zraka.

Neosvinčen motorni bencin je bistra svetla, običajno nekoliko rumenkasta tekočina z značilnim vonjem. Uporablja se predvsem za pogon motornih vozil z bencinskim agregatom. Vrelišče je med 25°C in 210°C, njegova gostota je približno 0,74 kg/l in je netopen v vodi. Plamenišče neosvinčenega motornega bencina je pod – 40°C in ga uvrščamo med zelo lahko vnetljive snovi. Je zdravju škodljiv (draži oči, kožo, pljuča) in okolju nevaren. Hlapi so težji od zraka.

Petrolej prav tako spada med naftne derivate, je bistra brezbarvna ali nekoliko rumenkasta tekočina z značilnim vonjem, ki je lahko tudi obarvana (glede na namen uporabe – transport ali ogrevanje). Po fizikalno kemijskih lastnostih spada v skupino, ki se nahaja med bencini in srednjimi destilati. Območje vrelišča ima med 150°C in 300°C. Petrolej se najpogosteje uporablja kot gorivo za pogon ali ogrevanje. Plamenišče petrolejev je nad 38°C. Je zdravju škodljiv (draži oči, kožo, pljuča) in okolju nevaren. Hlapi so težji od zraka.

Podrobnejše informacije o nevarnih lastnostih navedenih snovi so podane v Varnostnih listih in so vsem dostopne.

5. Splošne informacije o načinu opozarjanja javnosti, ki bi lahko občutila škodljive posledice večje nesreče

Okoliško prebivalstvo se o izrednem dogodku opozarja in sproti obvešča, kot je podrobneje opredeljeno v Načrtu zaščite in reševanja SND Ortnek. Izvaja se preko zaposlenih na Zavodu, Regijskega centra za obveščanje – ReCO in sredstev javnega obveščanja.

Večjega vpliva izrednega dogodka na okoliško prebivalstvo ni pričakovati, zato se tudi ne predvidevajo posebni ukrepi za prebivalce.

Ustrezne informacije o pravilnem ravnanju ob večji nesreči so dostopne pri vodji skladišča in pooblaščencu za okolje.

Vse informacije lahko pridobite tudi preko elektronske pošte info@dbr.si

Vodja skladišča Lojze Ilc, e-pošta: lojze.ilc@dbr.si

Pooblaščenec za okolje, Marjan Lampret , e-pošta: marjan.lampret@dbr.si

6. Mesto kjer so dostopne informacije o inšpekcijskem nadzoru obrata

Vse informacije in podatke inšpekcijskih nadzorov obrata ter načrte nadzora obratov je mogoče dobiti na spletnih straneh Inšpektorata RS za okolje in prostor in Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

7. Možnost verižnih učinkov

V bližini ni obratov, ki bi skupaj s skladiščem SND Ortnek predstavljali skupino obratov z možnimi verižnimi učinki.

8. Pridobitev dodatnih informacij ob upoštevanju predpisov o dostopu do informacij javnega značaja

Poleg informacij o obratu, ki so dostopne na spletni strani upravljalca skladišča www.dbr.si, si lahko zainteresirana javnost dodatne informacije pridobi po e-pošti info@dbr.si.

9. Splošne informacije o naravi večjih nesreč, vključno z njihovimi možnimi učinki na človekovo zdravje in okolje

Na podlagi izkušenj in opravljenih analiz se ocenjuje, da bi v skladišču lahko prišlo do naslednjih glavnih scenarijev večjih nesreč:

  • Vagonsko prečrpališče – eksplozija in požar na vagon. prečrpališču pri vzorčenju goriva;
  • Avtopolnilnica – eksplozija in požar na avtopolnilnici zaradi poškodbe gibljive cevi;
  • Avtopolnilnica – izpust iz avtocisterne in vžig;
  • Nadzemni rezervoarji – eksplozija pri čiščenju notranjosti rezervoarja;
  • Nadzemni rezervoarji – izliv in vžig goriva v lovilnem bazenu, možna širitev požara na sosednji rezervoar;
  • Izpust – izpust goriva v potok – različni vzroki, lahko pride tudi do vžiga;
  • Vžig petroleja v hali pri vzorčenju;
  • Plinohram – eksplozija kot posledica naleta vozila.

Predvideva se, da bi pri navedenih nesrečah lahko prišlo do poškodb in žrtev med zaposlenimi, poškodb na postrojenjih, da pa nesreča ne bi imela širšega vpliva na okoliško prebivalstvo. Največje posledice – učinek na okolje pa bi bil v primeru izpusta goriva v potok, kar bi lahko privedlo do onesnaženja podzemnih voda in izpada vira pitne vode v Suhi krajini. Obstaja tudi možnost širitve požara na okoliške gozdne površine.

10. Potrditev, da mora upravljalec za obravnavo večjih nesreč in zmanjševanje njihovih učinkov ustrezno ukrepati na kraju samem ter sodelovati z reševalnimi službami

V SND Ortnek imamo kot obrat večjega tveganja za okolje vzpostavljen Sistem obvladovanja varnosti v okviru katerega zagotavljamo, da se izvajajo vse aktivnosti za prepoznavanje nevarnosti, ocenjevanje tveganja, določanje možnih scenarijev in izvajanje primernih ter ustreznih ukrepov ob upoštevanju veljavnih predpisov in najboljših razpoložljivih tehnik za preprečevanje nesreč in zmanjševanje njihovih posledic pri obratovanju, večjih spremembah v obratu in pri eventualni gradnji.

Za ustrezno ukrepanje v skladu z Načrtom zaščite in reševanja imamo v obratu organizirano gasilsko enoto, ki je usposobljena in ustrezno opremljena za ukrepanje ob nesrečah ter za odpravljanje nastalih posledic. Na vajah zaščite in reševanja praktično preizkušamo predvidene scenarije in na osnovi ugotovitev in analiz uvajamo spremembe in dopolnitve, ki prispevajo k večji varnosti skladišča. Na vajah sodelujemo z lokalnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, nujno medicinsko pomočjo, policijo ter službo zaščite in reševanja Občine Ribnica.

11. Informacije iz občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja

Ustrezne informacije in nasveti glede ravnanja v skladu z navodili ali zahtevami reševalnih služb ob nesreči so razdelane v Načrtu zaščite ob nesrečah z nevarnimi snovmi Občine Ribnica so dosegljive na spletnih straneh občine Ribnica.

Zavod se kot upravljavec obrata večjega tveganja za okolje zaveda odgovornosti do prebivalcev in okolja, zato izvaja vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in preprečevanje izrednih dogodkov ter za obvladovanje, omejevanje in zmanjšanje posledic izrednih dogodkov.

Ljubljana, september 2017

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA BLAGOVNE REZERVE
Anton ZAKRAJŠEK, direktor